Svet kriptovalut čaka še ena pomembna sprememba. Goldman Sachs, Citigroup, Deutsche Bank in drugi finančni velikani načrtujejo skupni stablecoin, ki bi lahko konkuriral uveljavljenim digitalnim valutam, kot sta USDT in USDC. Za njegov razvoj in delovanje naj bi po poročanju medijev namenili približno 270 milijonov dolarjev. Projekt bi lahko spremenil način, kako banke in njihove stranke prenašajo denar po vsem svetu.
Še pred nekaj leti so bile tradicionalne finančne institucije do kriptovalut večinoma zadržane. Danes pa se nekatere največje svetovne banke pripravljajo na položaj, v katerem bodo digitalni žetoni običajen del finančne infrastrukture. Namesto zgolj uporabe obstoječih kriptovalut želijo ustvariti lastno alternativo, nad delovanjem katere bodo imele večji nadzor.
Nova pobuda z delovnim imenom Project Faro združuje skupaj 21 finančnih institucij. Po navedbah agencije Bloomberg, na katero se sklicuje CoinDesk, so se udeleženci projekta zavezali, da bodo zagotovili približno 270 milijonov dolarjev za financiranje prvih petih let delovanja skupne družbe.
Pri tem ne gre za denar, ki bi bil že izdan v obliki kriptovalut. Sredstva naj bi financirala vzpostavitev in delovanje družbe, ki bo izdajala digitalno valuto. Sam projekt je zaenkrat še v fazi priprav.
Kazalo članka:
- Goldman Sachs, Citi i Deutsche Bank. Bankovní konkurenti spojují síly
- Co vlastně banky připravují a proč to není další bitcoin?
- Banky chtějí konkurovat trhu za téměř 300 miliard dolarů
- Proč banky nezůstávají u klasických převodů?
- Rozhodující bude regulace. V Evropě platí pravidla MiCA
- Co to znamená pro běžné uživatele kryptoměn?
Goldman Sachs, Citi in Deutsche Bank. Bančni konkurenti združujejo moči
Med udeleženci projekta so pomembne ameriške banke Goldman Sachs, Citigroup, Bank of America in Wells Fargo. Vključene so tudi evropske institucije, med njimi Deutsche Bank, Banco Santander, UBS in Crédit Agricole.
Skupno 21 finančnih institucij je načrt skupnega podjetja predstavilo že v začetku septembra. Cilj je ustvariti digitalno plačilno sredstvo, ki bo povezalo tehnologijo blockchaina z zaupanjem in regulatornim zaledjem tradicionalnega bančništva.
Družba, ki naj bi izdajala stablecoin, naj bi nastala v Združenih državah Amerike. Projekt po novembrskih informacijah zaenkrat išče generalnega direktorja, njegovo dokončno poslovno ime pa še ni bilo razkrito.
Prva digitalna valuta naj bi bila vezana na ameriški dolar, na trg pa naj bi vstopila v prvi polovici leta 2027. Banke pa računajo tudi na druge valute. Med njihovimi prednostnimi nalogami je ustvaritev stablecoina, vezanega na evro. Prav evropska različica je lahko pomembna za prihodnjo uporabo teh digitalnih sredstev v Evropski uniji.
Ne zamudite: TOP 10 držav z najhitrejšim sprejemanjem kriptovalut
Kaj banke pravzaprav pripravljajo in zakaj to ni še en bitcoin?
Pripravljana digitalna valuta bo spadala v kategorijo tako imenovanih stablecoinov. Za razliko od bitcoina ali etra, katerih vrednost na trgu močno niha, naj bi stablecoini ohranjali razmeroma stabilno ceno.
Tipičen primer je žeton, vezan na ameriški dolar. Njegov cilj je, da ena digitalna enota ustreza vrednosti enega dolarja. Stabilnost lahko zagotavljajo rezervna sredstva, na primer gotovina ali kratkoročne državne obveznice. Stablecoin tako omogoča prenos dolarske vrednosti prek blockchaina brez potrebe po klasičnem bančnem nakazilu pri vsaki transakciji.
Če mora na primer podjetje nakazati sredstva tujemu poslovnemu partnerju, lahko blockchain rešitev pod določenimi pogoji ponudi hitrejši obračun in enostavnejši prenos denarja med udeleženci transakcije.
To pa ne pomeni samodejno, da bo takšno plačilo vedno cenejše ali varnejše. Odvisno je od uporabljene tehnologije, provizij, razpoložljivosti storitve in pravil za povratno zamenjavo žetonov za običajni denar.
Pomembno je tudi razlikovati bančni stablecoin od digitalne valute centralne banke. Project Faro ni projekt ameriškega Zveznega rezervnega sistema, temveč zasebna pobuda finančnih družb.
Banke želijo konkurirati na trgu, vrednem skoraj 300 milijard dolarjev
Bančna skupina vstopa na trg, ki ga danes obvladujeta predvsem dve družbi. Največji izdajatelj stablecoinov je Tether s svojim žetonom USDT, drugi pomemben položaj ima družba Circle z digitalno valuto USDC.
Po novembrskih podatkih portala Unchained je skupna vrednost dolarskih stablecoinov v obtoku znašala približno 293 milijard dolarjev. USDT in USDC sta skupaj predstavljala okoli 84 odstotkov tega trga.
Z vidika tradicionalnih bank gre za priložnost, da si pridobijo del trga, na katerem doslej prevladujejo tehnološka in kriptovalutna podjetja. Stablecoini namreč ne služijo le trgovanju z bitcoinom. Vse več pozornosti pridobiva njihova uporaba pri mednarodnih plačilih, obračunu finančnih transakcij ali prenosih tokeniziranih sredstev.
Na teh področjih lahko banke izkoristijo pomembno konkurenčno prednost – obsežne baze strank, obstoječo plačilno infrastrukturo in dolgoletne izkušnje z upravljanjem finančnih sredstev.
Uspeh pa ni zagotovljen. Uveljavljeni stablecoini imajo koristi od razpoložljivosti na kriptovalutnih borzah, visoke likvidnosti in široke uporabe. Novi bančni žeton bo moral ponuditi dovolj prepričljiv razlog, zakaj bi stranke prešle nanj.
Preberite tudi: Ocena Trust Wallet: Obvladujte svoje kriptovalute z zaupanjem
Zakaj banke ne ostajajo pri klasičnih nakazilih?
Tradicionalni bančni sistem vsak dan obdela ogromno transakcij. Mednarodna nakazila pa so lahko zapletena, zlasti če potekajo prek več posredniških bank ali vključujejo različne valute.
Blockchain ponuja možnost prenosa digitalnih sredstev prek skupne infrastrukture in v nekaterih primerih omogoča hitrejšo poravnavo transakcij kot dosedanji postopki.
Posebej zanimiva je lahko povezava stablecoinov s tokenizacijo finančnih sredstev, torej s prenosom pravic do določenih sredstev v digitalno obliko. Če bi se na primer trgovalo s tokeniziranimi obveznicami, bi lahko stablecoin služil kot sredstvo za njihovo plačilo. Prenos sredstva in plačilo bi tako lahko ob ustreznih tehničnih in pravnih pogojih potekala znotraj povezanega digitalnega sistema.
To je tudi eden od razlogov, zakaj se za stablecoine zanimajo velike investicijske banke. Ne gre jim nujno za ustvarjanje še ene kriptovalute za male špekulante, temveč predvsem za možno uporabo tehnologije v samem finančnem sistemu.
Odločilna bo regulacija. V Evropi veljajo pravila MiCA
Pomemben dejavnik za razvoj bančnih stablecoinov je postopno oblikovanje regulatornih pravil. V Združenih državah Amerike pomemben okvir ppomeni zakon GENIUS Act, ki ureja izdajanje plačilnih stablecoinov. Evropska unija ima lastna pravila v okviru uredbe MiCA.
Evropska regulacija ESMA določa zahteve za izdajatelje kriptosredstev, preglednost, izdajanje dovoljenj za delovanje in zaščito strank. Bančni konzorcij je napovedal, da želi pravila GENIUS Act in MiCA spoštovati v obsegu, v katerem se bodo nanašala na njegovo dejavnost.
Prav regulatorno zaledje bi lahko bilo eden od argumentov za podjetniške in institucionalne stranke, ki pri uporabi digitalnih sredstev zahtevajo predvidljive pogoje in jasno določeno odgovornost.
A tudi reguliran stablecoin ni brez tveganja. Za njegove imetnike bodo pomembni na primer sestava rezerv, možnost povratnega odkupa, pravni položaj izdajatelja ali varnost uporabljenega blockchaina. Konkretna oblika rezervnega mehanizma projekta Faro še ni bila objavljena.
Kaj to pomeni za običajne uporabnike kriptovalut?
Za male vlagatelje se v prihodnjih mesecih verjetno ne bo spremenilo dosti. Novi stablecoin še ni na trgu, banke pa še niso objavile vseh podrobnosti o njegovem delovanju.
Dolgoročno pa lahko vstop tradicionalnih finančnih institucij poveča konkurenco med ponudniki digitalnega denarja. Ta bi lahko vodila do nastanka novih plačilnih storitev, širših možnosti uporabe stablecoinov in morebiti tudi do pritiska na znižanje transakcijskih stroškov. Zaenkrat ni jasno, ali se bodo bančni stablecoini razširili med običajne potrošnike ali bodo ostali predvsem orodje za finančne institucije in velika podjetja.
Projekt Faro kljub temu kaže bistveno spremembo v pristopu tradicionalnega finančnega sektorja. Banke se ne sprašujejo več le, ali naj uporabljajo kriptovalutne tehnologije. Vse bolj se osredotočajo na vprašanje, kakšno vlogo želijo same igrati v njihovem prihodnjem delovanju.
Morda vam bo všeč: ocena crypto4me
