Evro: Evropski projekt digitalnega evra je napredoval za korak naprej. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta je podprl pravila, po katerih bi morala nova digitalna oblika denarja, ki jo izdaja Evropska centralna banka, delovati na spletu in brez povezave, varovati zasebnost uporabnikov in hkrati ne ogroziti stabilnosti bančnega sistema.
Digitalni evro ponovno oživa kot ena najpomembnejših tem evropskih financ. Pri tem ne gre za še eno kriptovaluto v običajnem pomenu besede niti za stablecoin, ki ga izdaja zasebno podjetje. Šlo bi za digitalno obliko denarja centralne banke, torej za tako imenovano CBDC. Evropska unija ga predstavlja kot dopolnilo gotovini in kartičnim plačilom, ne pa kot njihovo nadomestilo.
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta je v torek odobril svoje stališče do paketa pravil za digitalni evro z razmerjem 43 glasov proti 14. Glasovanje še ne pomeni končne potrditve celotne zakonodaje, gre pa za pomemben politični signal. Evropski parlament je s tem jasno pokazal, kako si predstavlja osnovne okvire prihodnjega digitalnega plačilnega sredstva.
Poročevalec osnutka Fernando Navarrete Rojas je po glasovanju poudaril, da je cilj paketa varovati svobodo državljanov, da odločajo o tem, kako želijo plačevati. Digitalni evro naj bi po njegovih besedah gotovino »dopolnil, nikoli nadomestil«. Prav ta stavek je za celoten projekt ključen. Evropske institucije se namreč dolgoročno trudijo razpršiti pomisleke, da bi uvedba digitalnega evra odprla pot umiku bankovcev in kovancev.
Vsebina članka:
- Digitální euro má fungovat i bez internetu
- Soukromí má být jedním z pilířů návrhu
- Bez úroků a s limity držby
- Základní služby zdarma, další služby za omezené poplatky
- Do distribuce se mají zapojit banky i regulované kryptofirmy
- Start se čeká nejdříve za několik let
- Evropa zároveň připravuje vlastní stablecoin
- Souboj o budoucnost digitálních peněz
Digitalni evro naj bi deloval tudi brez interneta
Odobreni predlog predvideva, da bo digitalni evro izdajala Evropska centralna banka in da bo uporaben v dveh režimih. Spletna plačila bi delovala prek računskega sistema, podobno kot današnja digitalna plačila prek bančnega računa ali plačilne aplikacije. Zanimivejši pa je offline režim.
Offline plačila naj bi temeljila na lokalni hrambi denarja v napravi. Praktično bi se digitalni evro v tej obliki obnašal podobno kot gotovina. Uporabnik bi lahko plačal tudi brez povezave z internetom, hkrati pa bi nosil tveganje izgube. Če bi izgubil napravo, na kateri ima shranjene offline digitalne denarje, bi lahko te sredstva izgubil enako, kot ko izgubi denarnico z bankovci.
Prav offline funkcija je ena od točk, s katerimi se želi Evropska unija razlikovati od običajnih digitalnih plačil. Ta so danes praviloma odvisna od interneta, plačilne infrastrukture bank, kartičnih družb ali tehnoloških podjetij. Digitalni evro naj bi ponudil alternativo, ki bo dostopna tudi v situacijah, ko običajna digitalna plačila odpovedo.
Ne zamudite: TOP 10 držav z najhitrejšo adopcijo kriptovalut
Zasebnost naj bi bila eden od stebrov predloga
Velik del razprave okoli digitalnega evra se nanaša na zasebnost. Kritiki CBDC se bojijo, da bi digitalna valuta centralne banke lahko vodila v večji nadzor plačil s strani države ali institucij. Evropski parlament je zato v predlog vključil načela varovanja zasebnosti že od samega načrta sistema.
Po odobrenem stališču naj bi bili v digitalni evro vgrajeni mehanizmi, ki omejijo obdelavo osebnih podatkov le na nujno potrebno. Evropska centralna banka po predlogu ne bi smela imeti dostopa do osebnih identifikacijskih podatkov uporabnikov. Pri transakcijah se predvideva tudi uporaba naprednih tehnologij, ki naj bi omogočile preverjanje plačila brez nepotrebnega razkrivanja podatkov.
To pa ne pomeni, da bo digitalni evro anonimen v enakem smislu kot gotovina v vseh situacijah. Razlika med spletnimi in offline plačili bo za varovanje zasebnosti ključna. Offline režim naj bi bil gotovini najbolj podoben, medtem ko bodo spletna plačila morala delovati v reguliranem finančnem okolju.
Brez obresti in z omejitvami imetja
Digitalni evro naj ne bi bil naložbeni produkt niti digitalni varčevalni račun. Po predlogu ne bo obrestovan in uporabniki na njem ne bodo mogli zaslužiti. Prav tako naj ne bi bil obremenjen z negativno obrestno mero. Cilj je, da digitalni evro služi plačevanju, ne pa premiku velikih količin denarja iz komercialnih bank v centralno banko.
Prav zato se predvidevajo tudi omejitve imetja. Vsak posameznik bi lahko imel le določeno količino digitalnih evrov. Konkretno zgornjo mejo bi po predlogu določala Evropska komisija na podlagi priporočila Evropske centralne banke in jo redno pregledovala. Namen omejitev je preprečiti situacijo, ko bi ljudje množično dvigovali denar z običajnih bančnih računov in ga prenašali v digitalni evro.
Za podjetja naj bi bila pravila še strožja. Podjetja ne bi mogla običajno imeti digitalnega evra kot stanje. Izjema bi bilo le kratkoročno sprejemanje plačil, na primer za obdobje 24 ur. Tudi s tem želi EU preprečiti, da bi se digitalni evro spremenil iz plačilnega sredstva v alternativo bančnim vlogam.
Preberite tudi: Monero – Kriptovaluta, ki varuje vašo finančno zasebnost
Osnovne storitve brezplačno, dodatne storitve za omejene pristojbine
Predlog predvideva, da bodo osnovne storitve, povezane z digitalnim evrom, za uporabnike brezplačne. Brez pristojbine naj bi bilo na primer odpiranje računa, dostop do sredstev ali običajna plačila. Offline transakcije naj bi bile popolnoma brezplačne.
Ponudniki plačilnih storitev bi si lahko zaračunavali pristojbine za nadstandardne storitve, vendar naj bi bile tudi te omejene. Predlog predvideva omejitev nekaterih pristojbin med trgovci in ponudniki. Digitalni evro naj bi bil torej običajno uporaben tudi za ljudi, ki ne želijo plačevati za osnovni dostop do digitalnega denarja.
V distribucijo se naj vključijo banke in regulirana kripto podjetja
Digitalni evro naj ne bi bil distribuiran le neposredno prek Evropske centralne banke. Predlog predvideva širši model, v katerega se vključijo banke, ponudniki plačilnih storitev, institucije elektronskega denarja, pošte in tudi regulirani ponudniki storitev s kriptoaktivami.
To je pomembno tudi za trg kriptovalut. EU s tem nakazuje, da ne želi ločevati digitalnega evra od nastajajoče infrastrukture digitalnih sredstev, hkrati pa vztraja, da morajo vključeni subjekti delovati pod nadzorom in v okviru regulacije.
Večina trgovcev v evroobmočju bi morala po predlogu sprejemati digitalni evro. Izjeme bi se nanašale na primer na nekatera mala podjetja in obrtnike, ki ne sprejemajo niti drugih digitalnih plačil. Predlog hkrati obravnava tudi situacije, ko bi trgovec lahko digitalni evro začasno zavrnil, na primer pri izpadu elektrike.
Začetek se pričakuje najzgodneje čez nekaj let
Čeprav je odbor Evropskega parlamenta predlog potisnil naprej, digitalni evro še ni dokončana stvar. Evropska centralna banka mora pred morebitnim zagonom dokončati tehnična pravila, zgraditi infrastrukturo, izvesti pilotne teste in dogovoriti odgovornost posameznih akterjev. Šele po odobritvi končne zakonodaje bi sledilo vsaj dvoletno obdobje priprav.
Evropska centralna banka je začela pripravljati temelje projekta digitalnega evra že leta 2020. Projekt pa se je večkrat soočal z zamudami, med drugim zaradi nezaključene zakonodaje. Po dosedanjih izjavah predstavnikov ECB se realni zagon digitalnega evra pričakuje najzgodneje okoli leta 2029.
Evropa hkrati pripravlja lastni stablecoin
Digitalni evro ni edini projekt, s katerim Evropa poskuša okrepiti svoj položaj v svetu digitalnih plačil. Poleg javnega projekta centralne banke napreduje tudi zasebna iniciativa Qivalis. Ta evropski bančni konzorcij dela na reguliranem stablecoinu, vezanem na evro.
Qivalis se je v zadnjih tednih razširil na 37 članskih institucij, potem ko se mu je pridružilo 25 bank iz 15 držav. Med novimi člani so na primer ABN AMRO, Rabobank, Nordea ali Intesa Sanpaolo. Konzorcij s sedežem v Amsterdamu cilja na zagon stablecoina v drugi polovici leta 2026.
Predsednik nadzornega sveta Qivalis Howard Davies je o projektu dejal, da ne gre le za gradnjo plačilne infrastrukture. Ambicija je po njegovih besedah vložiti v novo generacijo digitalnega denarja evropska načela varstva podatkov, finančne stabilnosti in regulacije.
Iz rubrике ocene: crypto4me ocena
Boj za prihodnost digitalnega denarja
Evropske iniciative prihajajo v času, ko trgu s stablecoini dominirajo tokeni, vezani na ameriški dolar. Po podatkih CoinGecko dolarskі stablecoini predstavljajo drvečо večino trga. To je za evropske institucije strateški problem. Če bi digitalne finance in blockchainova plačila ostala skoraj izključno odvisna od dolarja, bi Evropa v novi plačilni infrastrukturi igrala le stransko vlogo.
Digitalni evro in evro stablecoin zato niso nujno konkurenti. Prej predstavljata dve različni poti do istega cilja: okrepiti evropski nadzor nad digitalnimi plačili in ponuditi alternativo ameriškim plačilnim omrežjem, dolarskim stablecoinom in globalnim tehnološkim podjetjem.
Rojas je v tej povezavi opozoril, da si Evropa ne rabi izbirati med digitalnim evrom in zasebnimi plačilnimi rešitvami. Po njegovem mnenju potrebuje oboje. Obstoječo infrastrukturo je treba uporabiti tam, kjer to daje smisel, novi standardi pa morajo biti odprti bankam, plačilnim podjetjem in inovativnim igralcem.
Za običajnega uporabnika to pomeni eno samo: digitalni denar se v Evropi postopoma premika s področja razprav in pilotnih projektov na področje zakonodajne in tehnološke priprave. Digitalni evro še ni za vrati, a po zadnjem glasovanju je spet nekoliko bliže realnosti.
