Kriptovalute in druga digitalna sredstva se vse bolj izrazito premikajo z obrobja finančnega sistema v njegov regulirani del. Države skupine G20 so zdaj priznale, da lahko inovacije na področju digitalnih sredstev igrajo „transformativno vlogo” in prispevajo k širši gospodarski rasti. Hkrati želijo ustvariti jasnejša pravila za njihov razvoj, izboljšati čezmejne plačilne storitve in nadaljevati z delom na regulaciji stablecoinov.
Ministri za finance in guvernerji centralnih bank držav G20 so poslali še en pomemben signal kriptovalutnemu sektorju. Na srečanju v ameriškem Asheville, ki je potekalo 31. avgusta in 1. septembra 2026, so se člani skupine strinjali, da lahko digitalne finančne inovacije, vključno z digitalnimi sredstvi, podpirajo gospodarsko rast.
To izhaja iz skupne izjave, ki jo je objavilo ameriško ministrstvo za finance. Združene države letos predsedujejo skupini G20 in ravno pod njihovim vodstvom so se digitalna sredstva uvrstila med pomembne teme finančnega dnevnega reda.
G20 pri tem ne govori le o toleriranju kriptovalut. V svojem stališču neposredno priznava njihov potencial za prispevanje k „broad-based economic growth”, torej gospodarski rasti, iz katere lahko koristi širši del gospodarstva. Hkrati poudarja, da mora pri razvoju novih finančnih tehnologij pomembno vlogo igrati zasebni sektor.
Vsebina članka – G20:
G20 želi za digitalna sredstva ustvariti „jasne poti”
Za kriptovalutni sektor je najpomembnejša predvsem sprememba tona, s katerim ena najpomembnejših svetovnih gospodarskih platform govori o digitalnih sredstvih. Namesto razprave, osredotočene le na tveganja, prihaja v ospredje tudi vprašanje njihove praktične uporabe in podpore inovacijam.
Predstavniki G20 so se zavezali, da bodo delali na „odgovornih in učinkovitih regulatornih in nadzornih okvirih”, ki naj hkrati varujejo finančno stabilnost, podpirajo gospodarsko rast in ustvarjajo jasne pogoje za razvoj digitalnih financ in digitalnih sredstev.
To ne pomeni, da je G20 ravnokar sprejela skupni zakon o kriptovalutah. Skupina sploh nima pooblastila, da bi ustvarila enotno zakonodajo, veljavno v vseh državah članicah. Gre pa za pomembno politično soglasje, ki lahko vpliva na nadaljnjo podobo pravil v posameznih državah in na mednarodno sodelovanje regulatorjev.
Pomembno je tudi to, da digitalna sredstva niso bila med deli izjave, proti katerim je ugovarjala Kitajska. Po opombi ameriškega ministrstva za finance Kitajska ni soglašala z več drugimi odstavki dokumenta, ne pa s delom, namenjenim digitalnim sredstvom.
Preberite tudi: TOP 10 držav z najhitrejšo adopcijo kriptovalut
Pozornost se premika na stablecoine
Eno glavnih področij nadaljnjega razvoja bodo stablecoini. Gre za kriptovalutna sredstva, katerih vrednost običajno poskuša slediti ceni običajne valute, najpogosteje ameriškega dolarja. Za razliko od bitcoina tako njihov glavni namen praviloma ni cenovna špekulacija, temveč na primer prenosi denarja, poravnave poslov ali prenos kapitala med različnimi deli kriptovalutnega trga.
Ravno stablecoini so pa za regulatorje občutljiva tema. Če bi se njihova uporaba močno povečala, bi se lahko bolj povezali z običajnim finančnim sistemom. Financial Stability Board (FSB), mednarodni organ, osredotočen na stabilnost finančnega sistema, je že prej opozoril, da lahko hitro rastoči trg kriptovalut in stablecoinov pri zadostni velikosti predstavlja tveganje za globalno finančno stabilnost.
G20 zato zdaj pričakuje nadaljnje rezultate dela FSB glede čezmejnih vplivov globalnih sistemov stablecoinov. Zanimati jo mora tudi razpoložljivost podatkov o stablecoinih, njihovi viri in morebitne težave pri njihovem sledenju.
To ni povsem nov dnevni red. FSB je že v preteklosti ustvaril priporočila, po katerih bi morali globalni stablecoini na primer razpolagati z ustreznimi rezervami, jasnimi pravili za povratno izplačilo uporabnikom in sistemi, ki regulatorjem omogočajo pridobivanje potrebnih podatkov.
Kriptovalute lahko pomagajo tudi pri prenosih denarja med državami
Za običajnega uporabnika je lahko še bolj pomemben drug del stališča G20. Države so namreč ponovno potrdile podporo načrtu za izboljšanje čezmejnih plačil.
Trenutni prenos denarja med dvema državama lahko še vedno pomeni več posrednikov, provizije in včasih tudi večdnevno čakanje. Digitalne tehnologije, vključno z nekaterimi oblikami tokeniziranih sredstev ali stablecoinov, ponujajo možnost, kako del tega procesa pospešiti.
G20 zato med drugim poziva k razširitvi obratovalnega časa sistemov za velikoobsežna plačila, večji uporabi harmoniziranega podatkovnega standarda ISO 20022 in olajšanju čezmejnega prenosa podatkov, povezanih s finančnimi storitvami. Hkrati pa morajo biti spoštovana pravila varstva podatkov, varnosti in zakonodaja posameznih držav.
Tudi Evropska komisija dopušča, da lahko kriptovalutna sredstva prinašajo cenejša, hitrejša in učinkovitejša plačila, predvsem ravno pri čezmejnih transakcijah, kjer lahko omejijo število potrebnih posrednikov.
Berite naprej: Anycoin recenzija
Regulacija kriptovalut se medtem spreminja v ZDA in Evropi
Premik na ravni G20 prihaja v času, ko so največja svetovna gospodarstva že začela ustvarjati konkretna pravila za kriptovalute in stablecoine.
Evropska unija je bila med prvimi velikimi gospodarskimi celotami, ki so uvedle celovit regulatorni okvir. Uredba Markets in Crypto-Assets oziroma MiCA je poenotila osnovna pravila za izdajatelje kriptovalutnih sredstev in ponudnike kriptovalutnih storitev po vsej Evropski uniji. MiCA je začela veljati leta 2023 in se je začela v celoti uporabljati konec leta 2024, pri čemer so nekatera pravila za stablecoine začela veljati že prej.
Evropski sistem naj bi na eni strani omogočil inovacije in poslovanje na enotnem trgu, hkrati pa uvaja pravila, osredotočena na zaščito vlagateljev, stabilnost trga, rezerve nekaterih stablecoinov, upravljanje ponudnikov storitev ali boj proti pranju denarja. Evropska komisija je poleg tega leta 2026 sprožila revizijo delovanja MiCA, da bi ugotovila, ali pravila ustrezajo hitremu razvoju trga kriptovalut.
Izrazit premik se je zgodil tudi v Združenih državah. Predsednik Donald Trump je julija 2025 podpisal zakon GENIUS Act, torej Guiding and Establishing National Innovation for U.S. Stablecoins Act, ki je ustvaril zvezni okvir za regulacijo plačilnih stablecoinov.
Prav kombinacija evropske uredbe MiCA, ameriških pravil za stabilne kovance in sedanjega stališča skupine G20 kaže, da se razprava o kriptovalutah postopoma premika. Vprašanje ni več zgolj, ali morajo države urejati digitalna sredstva, temveč tudi, kako vzpostaviti pravila tako, da lahko sektor še naprej inovira in hkrati ne ogroža stabilnosti finančnega sistema.
Podpora inovacijam ne pomeni konca strožjega nadzora
Bolj pozitiven pristop skupine G20 do inovacij na področju kriptovalut pa ne pomeni, da bi države želele sektor pustiti brez nadzora.
V isti izjavi je G20 ponovno podprla delo skupine Financial Action Task Force (FATF), ki oblikuje mednarodne standarde proti pranju denarja in financiranju terorizma. Države z znatno uporabo virtualnih sredstev bi morale po mnenju skupine G20 dosledno uvajati ustrezna pravila FATF.
Prihodnji model torej verjetno ne bo temeljil na izbiri med prepovedjo in popolno svobodo trga kriptovalut. Smer, ki jo nakazuje G20, raje predvideva regulirano okolje, v katerem imajo podjetja jasnejša pravila za inovacije, medtem ko bo država zahtevala nadzor nad finančnimi tveganji, zadostne informacije in upoštevanje pravil proti nezakonitim finančnim tokovom.
Kaj odločitev skupine G20 pomeni za trg kriptovalut?
Za vlagatelje ne gre za novico, ki bi čez noč spremenila delovanje bitcoina ali samodejno vodila k rasti cen kriptovalut. Stališče skupine G20 pa kaže na dolgoročnejšo spremembo pristopa svetovnih institucij do digitalnih sredstev.
Kriptovalute se vse bolj vključujejo v enako razpravo kot bančništvo, plačilni sistemi ali drugi deli finančne infrastrukture. Regulatorji pa poleg zaščite trga in finančne stabilnosti vse odprteje govorijo tudi o podpori inovacijam in gospodarski rasti.
Za sektor je lahko prav večja regulatorna predvidljivost eden najpomembnejših rezultatov tega razvoja. Podjetjem olajšuje načrtovanje poslovanja, tradicionalnim finančnim institucijam pa lahko zmanjša negotovost pri vstopu na področje digitalnih sredstev.
Skupina G20 s tem kriptovalutam ne daje proste roke. Prvič pa vse jasneje opredeljuje prostor, v katerem lahko digitalna sredstva delujejo kot legitimen del prihodnjega finančnega sistema – če lahko izpolnijo zahteve glede stabilnosti, varnosti in nadzora.
Ne zamudite: MadisonSix
Vir fotografije: Adobe Stock (Ustvarjeno z AI)
