Bitcoin je v zadnjih dneh doživljal precejšnja nihanja. Po obetavnem vzponu nad raven 85.000 dolarjev je prišlo do popravka in s tem do strahu pred vrnitvijo medvedjega trenda. Kaj je v ozadju tega in kateri ključni dejavniki lahko vplivajo na nadaljnji razvoj dogodkov?
Ali je vrnitev medvedjega trenda neizbežna?
Bitcoin se je prejšnji teden s petmesečnega dna pri 74.300 USD povzpel nad psihološko pomembno raven 85.000 USD. Vendar ta preboj ni trajal dolgo in trg je ponovno začel izgubljati tla pod nogami. Analitiki opozarjajo, da bi nezmožnost zadrževanja nad tem pragom lahko povzročila odliv likvidnosti in padec na nižje podpore. Vlagatelji tako nestrpno opazujejo, ali se bo BTC lahko obdržal v pasu okoli 83.000 USD.
Na razvoj kriptovalut vpliva tudi geopolitika. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 90-dnevno prekinitev načrtovanih zvišanj carin, hkrati pa je uvedel nove 10-odstotne carine na uvoz iz vseh držav razen Kitajske. Premirje je torej le začasno in če se bo zaostrovanje trgovinske vojne nadaljevalo, bi to lahko pomenilo dodaten pritisk na ceno bitcoina.
Inflacija, obrestne mere in ključne ravni cen
Makroekonomske razmere igrajo vse pomembnejšo vlogo. Zaradi naraščajoče inflacije, strahu pred recesijo in gibanja obrestnih mer v ZDA lahko vlagatelji opustijo tvegana sredstva – vključno s kriptovalutami. Če se Fed odloči, da bo obrestne mere pustila nespremenjene, kar je zelo verjetno, bo to ohladilo trg, bitcoin pa lahko še bolj oslabi.
Tehnična analiza kaže na več temeljnih cenovnih ravni. Ključni prag je 80.000 ameriških dolarjev, pod katerim bi lahko padel na 71.000 ameriških dolarjev. Če se tudi ta podpora ne bo obdržala, bi lahko cena BTC padla na približno 65.000 USD. Nasprotno pa bi lahko preboj srednjih vrednosti pri 93.000 USD pomenil vrnitev bikovskega zagona. Ključno bo torej dogajanje ne le na grafikonu, temveč tudi na področju svetovne politike in ekonomije.
