Napetosti med ZDA in Kitajsko, grožnja recesije in pričakovani ukrepi ameriške centralne banke so dejavniki, ki povzročajo negotovost na finančnih trgih. Bitcoinu, ki običajno velja za digitalno varno zatočišče, lahko oslabitev dolarja in zaskrbljenost vlagateljev v teh razmerah koristita.
Cla je sprožila plaz
Uvedba 104-odstotnih carin na kitajsko blago od 9. aprila dalje je ohladila upanje vlagateljev na diplomatsko rešitev napetosti med ZDA in Kitajsko. Trgi so se odzvali s padcem – indeks S&P 500 je zabeležil 1,6-odstotno izgubo in tako obrnil prejšnje dobičke. Negotovost se je prenesla na trge kriptovalut, kjer je bitcoin padel na raven 75.000 USD, kar je najnižja vrednost v več kot petih mesecih.
Trump je s svojimi besedami o morebitni obnovitvi trgovinskih pogojev sicer nakazal pripravljenost na pogajanja, a hkrati potrdil možnost uvedbe trajnih carin. Medtem so bile ustavljene javne ponudbe delnic, združitve in transakcije z obveznicami, kar je ohromilo trgovalno dejavnost. Zaradi tega se vlagatelji sprašujejo, ali bo bitcoin kljub makroekonomskim oviram znova našel bikovski zagon.
Obrestne mere, inflacija in digitalno zlato
Pričakovanja glede znižanja obrestnih mer ostajajo dvoumna. Donald Trump si želi, da bi vodja Fed Jerome Powell ublažil denarno politiko, vendar banka Morgan Stanley napoveduje nespremenjene obrestne mere do marca 2026 – razen v primeru recesije. To bi lahko prineslo hitrejše in občutnejše sproščanje politike, kar bi lahko koristilo kriptovalutam.
Naraščajoči donosi državnih zakladnic in stroški servisiranja zveznega dolga povečujejo fiskalni pritisk v ZDA. Zaradi šibkejšega dolarja lahko vlagatelji kapital preusmerijo v redka sredstva, kot je bitcoin. Direktor družbe BlackRock Larry Fink opozarja, da ima ameriška vlada omejene možnosti, da bi se izognila recesiji, ne da bi tvegala inflacijo – in prav to bi lahko sprožilo novo rast na trgih kriptovalut.
