EU pripravlja MiCA 2.0. Nova pravila naj bi prizadela stabilne kovance zunaj Evrope in tokenizirane plačilne sisteme

Evropska regulacija kriptovalut se lahko ponovno odpre. Predstavniki unije po poročanju Euronews razmišljajo o prilagoditvah uredbe Markets in Crypto-Assets, znane kot MiCA, ki bi lahko razširile nadzor tudi na podjetja zunaj Evropske unije, ki izdajajo stabilne kovance. Razlog je predvsem pritisk iz Združenih držav, kjer že velja lasten zakon za stabilne kovance GENIUS Act.

MiCA velja danes za enega najcelovitejših regulativnih okvirov za kriptovalute na svetu. Evropska komisija poudarja, da pravila pokrivajo kriptoaktiva, stabilne kovance, njihove izdajatelje in ponudnike storitev na področju kriptoaktiv, torej tako imenovane CASP. Komisija je hkrati že maja odprla posvetovanje, ali je trenutni okvir še vedno primeren glede na hiter razvoj trga in mednarodne regulacije. Pripombe sprejema do 31. avgusta 2026.

Vsebina članka – MiCA 2.0:

Zakaj se govori o MiCA 2.0

Evropska pravila so začela v polni meri vplivati na ponudnike kriptostoritev po koncu prehodnega obdobja. Podjetja, ki želijo ponujati storitve uporabnikom v EU, morajo imeti licenco Crypto-Asset Service Provider od regulatorja v eni od držav članic. Ta načelo naj bi ustvarilo enotni trg v vseh 27 državah EU in preprečilo, da bi se kriptopodjetja ravnala le po najbolj ohlapni nacionalni regulaciji.

Prav v praksi pa se kaže, da MiCA morda ne pokriva vseh novih modelov, ki se pojavljajo na trgu. Najbolj občutljivo področje so stabilni kovanci, torej kriptovalute, ki so vezane na vrednost tradicionalne valute ali drugega sredstva. V praksi gre pogosto za žetone, krite z ameriškim dolarjem, ki se uporabljajo pri trgovanju, prenosih denarja in tudi kot infrastruktura za nove plačilne storitve.

Po poročanju Euronews želijo predstavniki unije v letu 2027 reševati predvsem vprašanje, kako v Evropi regulirati stabilne kovance, ki jih izdajajo podjetja zunaj EU. Trenutni okvir po poročilu izrecno ne obravnava vseh situacij, ko neevropski izdajatelj izda stabilni kovanec, ki se nato uporablja na evropskem trgu.

Ne zamudite: TOP 10 držav z najhitrejšo adopcijo kriptovalut

Združene države so pospešile. Evropa ne želi zaostati

Evropsko razpravo je pospešil ameriški GENIUS Act, ki je ustvaril zvezni okvir za izdajanje stabilnih kovancev v Združenih državah. Za Evropo je to pomembno predvsem zato, ker je velik del globalnega trga s stabilnimi kovanci vezan na ameriški dolar. Če ZDA postavijo jasna pravila za dolarje stabilne kovance, lahko to okrepi njihovo vlogo pri mednarodnih plačilih in v digitalnih finančnih storitvah.

Euronews opozarja, da so stabilni kovanci leta 2025 po podatkih Artemis Analytics obdelali transakcije za 33 bilijonov dolarjev, kar je pomenilo medletno rast 72 %. Hkrati navaja, da je približno 95 % stabilnih kovancev na svetu kritih z ameriškim dolarjem.

Za običajnega uporabnika to pomeni preprosto stvar: stabilni kovanci niso več le orodje za trgovce na kriptoborzah. Postajajo del širše razprave o prihodnosti plačil, čezmejnih prenosov in tokeniziranih finančnih trgov. In prav zato se zanje vedno bolj zanimajo ne le kriptopodjetja, temveč tudi centralne banke, regulatorji in tradicionalne finančne institucije.

Tokenizirani plačila in vloge bi lahko prišli na vrsto

Načrtovana revizija se ne bo nanašala samo na stabilne kovance. Predstavniki unije naj bi po poročanju Euronews razmišljali tudi o razširitvi pravil na tokenizirana plačila in tokenizirane vloge. Tokenizacija na splošno pomeni, da se določen finančni instrument, vloga ali plačilna terjatev prenese v digitalno obliko na verigi blokov ali drugi porazdeljeni tehnologiji.

Tema se pojavi tudi v posvetovalnem dokumentu Evropske komisije. Ta sprašuje, kakšno vlogo lahko stabilni kovanci odigrajo v naslednjih petih do desetih letih: ali bo šlo le za dopolnilo za čezmejna plačila, sredstvo za trgovanje s kriptovalutami ali pomembno infrastrukturo za poravnavo tokeniziranih finančnih instrumentov.

Bruselj torej poskuša ugotoviti, ali naj stabilni kovanec ostane reguliran predvsem kot kriptoaktiv ali pa se iz njega spreminja plačilna infrastruktura. To je ključna razlika. Če bodo stabilni kovanci začeli delovati podobno kot običajni plačilni denar, bodo regulatorji verjetno večji poudarek dajali rezervam, likvidnosti, pravici do odkupa, operativni varnosti in zaščiti uporabnikov.

Preberite tudi: yPredict: Revolucionarna platforma za napovedovanje kriptovalut

DeFi ostaja naslednje odprto vprašanje

Evropska komisija je v posvetovanje vključila tudi decentralizirane finance, znane kot DeFi. Prav DeFi je bil ob prvotnem nastavljanju MiCA eno od področij, ki je v veliki meri ostalo zunaj glavnega okvira. Težava je v tem, da klasična finančna regulacija večinoma predpostavlja obstoj jasno določenega podjetja, ki storitev upravlja. Pri decentraliziranih protokolih pa je lahko težje določiti, kdo je za storitev odgovoren.

To je pomembno tudi za licencirana kriptopodjetja. Nekatere borze ali denarnice lahko uporabnikom posredujejo dostop do DeFi aplikacij, ki same neposredno ne spadajo pod MiCA. Regulatorji zato rešujejo, ali bi morala licencirana podjetja imeti obveznost preverjanja tveganj takih protokolov, če jih aktivno dajejo na voljo strankam.

ZDA medtem rešujejo širša pravila za digitalna sredstva

Stabilni kovanci niso edino področje, kjer Združene države premikajo regulacijo digitalnih sredstev. Ameriški zakonodajalci hkrati razpravljajo o predlogu Digital Asset Market Clarity Act, znanem kot CLARITY Act. Ta naj bi pojasnil pristojnosti finančnih regulatorjev nad sektorjem kriptovalut in obravnaval med drugim nagrade s stabilnimi kovanci, pravila proti pranju denarja, DeFi ali tokenizirane vrednostne papirje.

Reuters navaja, da bi predlog na primer določil, kdaj je platforma dovolj decentralizirana in kdaj bi morala biti nasprotno regulirana kot finančna institucija. Hkrati naj bi potrdil, da sama tokenizacija vrednostnega papirja ne pomeni izogibanja veljavnim pravilom za vrednostne papirje.

Za Evropo je ameriški razvoj pomemben. Regulacija kriptovalut namreč vse bolj postaja geopolitično vprašanje. Ne gre le za zaščito vlagateljev, ampak tudi za to, kdo bo določil globalne standarde za digitalni denar, plačilno infrastrukturo in tokenizirane trge.

ESMA bo preverila, kako kriptopodjetja ščitijo zaupana sredstva

Poleg razprave o spremembah MiCA se EU osredotoča tudi na nadzor nad podjetji, ki so že pridobila licenco. Evropski organ za vrednostne papirje in trge ESMA je 8. julija napovedal skupno nadzorno akcijo, usmerjeno v digitalno operativno odpornost licenciranih ponudnikov kriptostoritev, zlasti na področju hrambe sredstev.

Kontrola se bo osredotočila na tveganja, povezana s tehnologijo distribuirane knjige, upravljanje ključev, varno shranjevanje sredstev, nadzor transakcij, odziv na incidente, tveganja pametnih pogodb in odvisnost od zunanjih dobaviteljev. Nacionalni regulatorji bodo pregledovali izbran vzorec licenciranih podjetij od druge polovice leta 2026 do prve polovice leta 2027.

Za običajne uporabnike kriptovalut je to morda najpraktičnejši del celotnega poročila. Regulacija namreč ni le vprašanje licenčnih obrazcev. Če borza ali upravitelj denarnice hrani sredstva strank, mora biti sposobna pokazati, da jih zna tehnično in organizacijsko zaščititi.

Kaj to pomeni za običajnega vlagatelja

Za uporabnike kriptovalut v EU se trenutno nič ne spreminja čez noč. Ključno ostaja spremljanje, ali platforma, ki jo uporabljajo, izpolnjuje evropska pravila in ima ustrezno licenco. MiCA naj bi prinesla večjo transparentnost, a sama po sebi ne odpravlja vseh tveganj kriptotrga.

Morda pa MiCA 2.0 kaže, da regulacija digitalnih sredstev ne končuje s prvim velikim okvirom. Stabilni kovanci, DeFi in tokenizirani plačila se razvijajo hitreje kot zakonodaja. Evropska unija zato stoji pred nalogo ohraniti zaščito potrošnikov in finančno stabilnost, ne da bi pri tem celoten trg tehnoloških inovacij ušel drugam.

Rezultat bo pomemben ne le za kriptopodjetja, ampak tudi za običajne vlagatelje. Pravila za stabilne kovance namreč lahko odločijo o tem, kateri žetoni bodo na voljo na evropskih borzah, kako bodo delovala kriptoplačila in kako enostavno se bo evropski trg vključil v novo fazo digitalnih financ.

Ne spreglejte: BITmarkets.com: Recenzija kriptoborze, ki prepisuje pravila igre

author avatar
Šimon Hauser
Šimon Hauser je češki finančni novinar, specializiran za kriptovalute, fintech in globalne kapitalske trge. Z globokim vpogledom v digitalno gospodarstvo in investicijske strategije bralcem pomaga razumeti preobrazbo finančnega sektorja. Njegove analize redno povezujejo tehnološke inovacije z dejanskim vplivom na sodobno investiranje.